Naslov težko prevedem v slovenščino, ker se v angleščini tako dobro sliši. V svojem življenju sem (včasih bolj, drugič manj) hvaležna za marsikaj. Za varen, topel in svoboden dom, za dobre ljudi okoli mene, za vse priložnosti, ki me obkrožajo. Cenim, da mi je pitna kvalitetna voda enostavno dosegljiva, da spim v udobni postelji in da mi narava vsakodnevno zagotavlja toliko okusne hrane, pa čeprav se je občasno malo prenajem :). Kljub nemiru, ki me občasno prežema in za katerega sem dejansko sama odgovorna, pa vem, da to, da živim v miru, torej brez vsakodnevne bojazni za svoje življenje, za marsikoga ostane zgolj želja.
Ker imam toliko dobrega v svojem življenju, bi rada to delila tudi z drugimi. Odločila sem se svojo kreativnost in svoj čas izkoristiti za to, da ti ponudim moj izdelek, če ti bo morda kaksen všeč. Izdelala sem nekaj nakita in čestitk, delam pa tudi po naročilu oziroma lahko morda popravim kakšen tvoj star in priljubljen kos nakita. Prav tako lahko ponudim tudi kakšno drugo svojo storitev, recimo skuham okusno kosilo (mogoče Dhal Bat :):)), spečem kruh, pripravim košaro lokalnih domačih dobrot (zelenjave, začimb) ali pa pripravim sladico za posebno priložnost. Pa še kaj drugega bi lahko pripravila :)!
Če se odločiš za mojo ponudbo, pa te prosim, da narediš prispevek organizaciji Conscious Impact (več tukaj: https://www.consciousimpact.org/). Le-ta je lahko kakršnkoli se ti zdi primeren, mene niti ne zanima višina. Lahko ga nakažeš neposredno organizaciji, lahko pa ga posreduješ meni in bom jaz zagotovila, da pride v prave roke. Če se ti zdi ideja zanimiva, me kontaktiraj in dodelava podrobnosti.
Če te pa trenutno ne mika, da bi si poletje popestril s kakšnim kosom nakita oziroma ne poznaš nikogar, ki bi ga lahko obdaril, pa vseeno razmisli, če si morda pripravljen podpreti organizacijo. Mislim, da kadar nekomu nekaj podariš brez kakršnekoli zamenjave je to poseben občutek, ki ne napolni le drugega ampak tudi tebe.
V vsakem primeru ti pa predlagam, da si vzameš trenutek zase in pomisliš na to, za kar si hvaležen oziroma hvaležna, ker s tem ozavestimo vse obilje, ki nas obroža, čeprav ga včasih niti ne opazimo.
Zakaj sem se odločila za podporo ravno organizaciji Conscious Impact, čeprav je veliko ljudi po celem svetu in tudi v moji državi, ki potrebuje podporo? Ker želim narediti nekaj za Nepal, ki mi je dal toliko! Ker sem organizacijo Conscious Impact spoznala od blizu in videla kako funkcionira, žal samo za en teden ampak je bilo dovolj, da mi je njihov način segel v srce. Vseč mi je bilo predvsem, da se trudijo dolgoročno in trajno nuditi podporo ljudem, ki so izgubili veliko. Da je njihov namen pristen in realen. Da skrbijo za domačine in hkrati tudi za volunterje in zase. Saj verjamem, da lahko daš drugim šele, ko poskrbiš zase. Dejstvo je, da veliko stavb po potresu izpred dveh let še vedno ni obnovljenih. Ogromno ljudi živi v začasnih rešitvah, ki so sedaj postale njihov dom. Nekaj lesa, malo pločevine, skupaj z zemljo naredi sicer streho nad glavo, glede na količino dežja in mraza, katerega je deležen Nepal, pa to nikakor ni dolgoročna rešitev. Conscious impact se je lotila podpore na poseben način, in sicer s proizvodnjo lastnih opek iz lokalnih materialov (peska, zemlje in vode) z dodatkov malo cementa, za kar so se seveda morali najprej izučiti, saj je namen, da se ponudi potresno varna gradnja. Sami zelo radi posredujejo vse znanje tudi naprej, kar je dejansko zelo pomembno pri temu, kadar želiš nekomu »pomagati«. Lahko nekomu ponudiš denar, ki bo sčasom skopnel, ali pa znanje, ki mu omogoči, da se dejansko sam postavi na noge. In tudi to mi je bilo všeč, saj nudijo domačinom podporo pri izobraževanju, prav tako pa imajo super projekte, v okviru katerih gojijo rastline in jih nato ponudijo domačinom za simboličen znesek. Zakaj ne zastonj? Tudi to so poskušali, ampak so ugotovili, da je boljše, da se ponudi izdelek tistim, ki so pripravljeni nekaj sami vložiti, saj se bodo ti bistveno bolj potrudili za uspešnost projekta. Ravno jutri se končuje kampanja s katero zbirajo denar za razširitev proizvodnje kave s katero želijo doseči, da se bodo lahko v domačem okolju zaposlili in ne bodo v tolikšni meri odhajali v tujino, hkrati pa zagotovili več zelenja, dreves na tem območju. Domačine so tudi naučili kako gojiti kavo ter jim našli kupca, ki bo kasneje zrna odkupil, torej gledajo naprej. Že ob življenju znotraj kampa je bilo opaziti, da se zavedajo vpliva, ki ga imamo na druge in okolje. Uporabljali smo biološko razgradljiva mila, pomivali posodo s pepelom, sami kompostirali in prvič sem preizkusila tudi kompostni wc, kar zanimiva zadeva :)!! Močno je tudi občutiti pomoč in solidarnost znotraj kampa, skupna skrb, skupinsko kuhanje in pomivanje, jutranja joga, najbolj pa mi je bil všeč krog zahvalnosti pred večerjo – vsak je takrat povedal, za kaj je tisti dan hvaležen. Meni je bilo sprva to sicer malo nenavadno, ampak dejstvo je, da ko nekdo deli s tabo eno osebno stvar, se tudi sam bolj odpreš. In resnično sem hvaležna za tole izkušnjo!
Hvala pa tudi tebi, ker si si vzel/a čas in prebrala mojo izkušnjo in mojo idejo :)!!
Kako dejansko izgledajo stavbe dve leti po potresu, pa si poglej v naslednji galeriji. V nekaterih ljudje živijo, nekatere so namenjene živini, nekatere pa so prazne.
Zanimiva pa je tudi zgodba Narayana, katerega sem osebno spoznala in v njemu začutila ogromno sočutja (https://www.consciousimpact.org/new-blog/2017/6/23/mamas-interview)!
